Romarsko popotovanje na Brezje

Lepo pozdravljeni dragi bralci in bralci ter bralke, zopet se vam oglašam po kar nekaj časa in sicer tokrat, da vas informiram o petkovem romarskem izletu na Brezje. S Katy sva namreč sklenila, da bova zopet odšla na Brezje, kjer sva se zahvalila za dosedanjo srečo in zdravje, ter prosila za bodoče uspehe.

Poleg Brezij je seveda na vrsto prišel tudi Bled, kjer sva se sprehodila okoli jezera. Poleg uživanja na sprehodu pa sva se ustavila tudi v restavraciji Moby Dick, kjer sva prvič jedla pico s tartufi. Bila je odlična, kakor tudi dobro izkoriščen dan.

Lep romarski pozdrav do prihodnjič.

Rojstni dan (27)

Lepo pozdravljeni dragi bralci in bralci ter bralke, zopet se vam oglašam po kar nekaj časa in sicer tokrat zaradi mojega rojstnega dne. Nekako se mi zdi, da se je praznovanje rojstnega dne pričelo že pred mesecem dni, ko mi je moja predraga Katy kupila knjigo (Fangio – The life Behind the Legend), ter se nato nadaljevalo do darila mami, ki mi je prejšnji teden kupila hlače (točno takšne, kakršne sem nosil do sedaj). Za darilo pa sem poskrbel tudi samo, ko sem si že pred časom napolnil hladilnik na barki (čakal me je več kot mesec dni, da sem ga načel):

No danes pa je bilo na sporedu pravo slavje, saj je na obisk prišla prava ekipa! Iz Prebolda so namreč prišli Andrej, Primož, Marta, Lucija in najmlajši Andraž. Čez vikend je bila na »sporedu« tudi GreX-ova deklina Lea in on sam, moja frajla pa je žal manjkala zaradi jutrišnjega izpita (ji je oproščeno, če ga naredi!). Kakorkoli že, vsi skupaj so mi poklonili kar nekaj daril, a najbolj sem vesel, da smo se zbrali skupaj.

Izmed daril velja omeniti Primoževo, ki bi naj bilo za novo leto, a dobil sem ga za rojstni dan. Poklonil mi je namreč fotografijo, na kateri je on in njegova premikajoča se škatlica (Renault) na rallyu. S tem se je zahvalil za navijaško podporo in si jo priboril tudi v novem letu – forza Pimpa! Kot drugo zelo zanimivo darilo in smešno velja omeniti belo majico od GreX-a in Leje – majica s poslikavo v obliki psa. Gre namreč za mojo risbo iz igre activity, ko sem moral narisati psa, a sem imel premalo časa, da bi dokončal smrček, narisal ušesa in dlako (je nekdo pač prej uganil – ah ti Lea). Seveda je bilo še nekaj ostalih daril, predvsem sladkarij in celo toplih zoknov, ter dveh lepih majčk.

Za konec bi se rad še posebej zahvalil Katy, ki mi je obljubila, da me ne bo zbudila ravno ob polnoči, da mi čestita. Hvala Katy, da sem lahko v miru spal. Poleg tega mi je pupa tudi prva čestitala, saj sem jo moral zjutraj takoj poklicati (še dobro oči nisem odpru). Potem se moram zahvaliti tud Janu Krivcu, ki mi je edini poslal sms čestitko. Zahvala gre tudi vsem, ki ste prišli osebno voščiti, tistim na Facebooku pa tako kot lani: Lepo ste počečkali moj lepi zid! No pa še to: edini, ki se je spomnil, da sem Ferrarist – Peter hvala, pa pridi kdaj na pivo na barko!

Lep rojstnodnevni pozdrav do prihodnjič, hvala!

Tretjič v Maranellu

Lepo pozdravljeni dragi bralci in bralci ter bralke, zopet se vam oglašam po kar nekaj časa in sicer tokrat ponosno povem, da sem bil pri Ferrariju doma že tretjič. Pravijo, da gre v tretje rado in to bo verjetno veljalo tudi zame, saj sem tokrat uspel tako prespati v Ferrarijevem hotelu Maranello Village, kot si ogledali Ferrarijevo tovarno.

No, prvič sem bil v Maranellu že davnega leta 2008, ko sem si lahko ogledal le mesto in Ferrarijev muzej. Nato leto kasneje pod okriljem društva Tifosi Club organiziral celoten avtobus (takrat sem na hitro skočil še na dražbo Ferrarija 250 TR iz leta 1957) in tokrat ponoven »bolj resen« obisk. Tokratni obisk je trajal od petka zvečer do ponedeljka okoli poldneva. Na potovanje sva šla skupaj s sodelavcem Romanom, sabo pa vzela boljši polovici.

Kot rečeno smo prenočevali v Maranello Village (hotel s štirimi zvezdicami), ki se je glede na moje hotelske izkušnje obnesel dobro (glede ponudbe ni preveč izstopal, je pa imel kar nekaj Ferrarijeve popestritve). Za razliko od prejšnjih obiskov smo si tokrat ogledali še muzej v Modeni, nato zopet tistega v Maranellu in za piko na i se še z avtobusom zapeljali po ulicah Ferrarijeve tovarne, ter po Ferrarijevi testni stezi Fiorano.

Kot navadno je obisk Maranella trajal premalo časa, saj je vse minilo zelo hitro. Upam, da podoben podvig ponovim kmalu in ne zopet čez toliko let, ampak že v naslednjem!

Forza Ferrari, lep maranellski pozdrav do prihodnjič!

Grad Rajhnburg

Lepo pozdravljeni dragi bralci in bralci ter bralke,

Zopet se vam oglašam po kar nekaj časa, saj je za nami pestri vstop v zimo, kjer sem med drugim pripravil tudi letošnje vino za v štirno. Žal vino še ni imelo te sreče, da bi ga utopili, smo pa na svoj račun danes prišli vsi tisti, ki nas je pot vodila do brestaniškega gradu Rajhnburg. Čez poletje so namreč »vaški veljaki« porabili velik del našega davkoplačevalskega denarja in obnovili omenjen grad.

Moram reči, da je grad zelo lepo obnovljen povsem srednjeveško, kar velja tudi za talno gretje! Poleg te srednjeveške znamenitosti sem si zelo zapomnil tudi podstrešje, kjer je bojda še prvi les, ter seveda kot pravi štajerc vinsko klet! Kot se za Štajersko spodobi je bilo ogromno pijače in hrane, tako hladne kot tople, slednjo pa so kuhali kar v kuhinji na vozu.

Omeniti velja tudi lesene snegobrane (hlode), ki pa najverjetneje ne bodo zdržali ravno dolgo. Kakorkoli že, grad je zelo lepo obnovljen, v njem tudi straši, a pomaga, če kupite kakšen spominek, zaradi česar vam priporočam ogled.

Lep rajhenburški pozdrav do prihodnjič!

Hvala za lepe želje

Lepo pozdravljeni dragi bralci in bralci ter bralke, zopet se vam oglašam po enem dnevu, da ne bo kdo rekel, da nisem ažuren. Vem, da večkrat po nekaj tednov ne napišem nič, a tokrat imam na »zalogi« kar nekaj stvari. Kakorkoli že, tokrat se oglašam, da si podobno kot leta 2008 čestitam za god.

Takrat sem imel sicer rojstni dan, pa tudi Facebook še ni bil tako popularen kot je danes, da bi lahko »vsak« pogledal kdaj sem po prehitrem postopku pridirkal na svet. No pretekli konec tedna, pa sem imel god, za katerega Facebook še ne »ve,« zaradi česar tokrat res marsikdo ni mogel vedeti za moj god. Lahko bi sicer uporabljali koledarje z imeni godovnikov, a saj vem, da je to staromodno.

Kakorkoli že, sam sebi želim vse najboljše in čim hitreje minljivo zimo, da bo zopet prekrasno poletje. Seveda pride prav tudi kakšna lepa želja za zdravje, a to prihranite za rojstni dan, če se bo morda kdo spomnil name… Bi pa se rad ob tem zahvalil domačim in Andreju Škorjancu, ostali pa ste žal spregledali moj god, če odštejem elektro, ki je kar nekajkrat vzelo napajanje.

Torej hvala vsem, ki ste se spomnili name in tudi tistim, ki se niste, saj se jaz tudi ne bom na vas! P.S. Naj bo to zapisano kot šala in ne kakšna resna zadeva ali grožnja.

Lep godovski pozdrav do prihodnjič!

Črn dan za moj TRR

Lepo pozdravljeni dragi bralci in bralci ter bralke, zopet se vam oglašam, da vam sporočim kakšno bolj ali manj zanimivo zadevo iz svojega življenja. No danes bom pisal o včerajšnjem črnem dnevu za moj TRR. Toti črni dan se ni pričel včeraj, ampak že pred nekaj meseci, ko sem se odločil za nakup novega vozila.

Na srečo je v soboto sledila prodaja Citroena, katerega sem si lastil kar nekaj časa, a kot rečeno je prišel čas za menjavo. Včeraj je namreč pod moje roke prišla povsem nova Škoda Octavia. Seveda zopet z avtomatiziranim menjalnikom, a tokrat je to kar lepo DSG. Če bi primerjal z Alfo, bi mu rekel lepotec, a to nekako ne bi nakazovalo pravega občutka, ki je ob tem vozilu takšen: »Dober avto za vozit, a še vedno raje pogledam kakšno Alfo.« Izjava je seveda na mestu, saj je to kot, da bi gledal žensko z visokimi petkami in mini krilom, ali pa neko fino gospo (pa brez zamire).

Kakorkoli že, od včeraj sem lastnik nove Octavie, ki je iz Ljubljane do Senovega porabila nekje 5 litrov na 100 kilometrov. Seveda pa bo vprašanje kako bo na Štajerskem, kjer vemo, da zrak ni povsem čist, ampak je v njem kar nekaj alkohola!

Lep škodarski pozdrav do prihodnjič!

Trgatev 2012

Lepo pozdravljeni dragi bralci in bralci ter bralke, tudi tokrat se vam oglašam po kar nekaj časa, oziroma po preveč, če sem povsem pošten. Kakorkoli že, razlog je dokaj upravičen in sicer trgatev, ki je za nas Štajerce nekaj posebnega. Tako kot lansko leto sem namreč tudi letos pobral grozdje iz nekaj trt, ki jih imam na Raztezu, ter vse skupaj že skoraj spremenil v vino.

Seveda mošt še ni povsem odvrev, manjka pa mu tudi ne kaj dosti! Kakorkoli že, letošnja trgatev je bila nekaj posebnega, saj sem nanjo povabil sodelavca Romana in Jana. Oba sta se pri trgatvi dobro »odrezala,« predvsem pa pozabavala in najedla. Kako pa da ne, saj to ni bila samo trgatev, ampak piknik s trgatvijo.

Naj poudarim, da sem tudi letos uporabljal izključno lesene čebre in leseno prešo, ter lesen sod. Verjetno že prihodnji konec tedna pride na vrsto ustekleničenje, ter za tem potopitev vina v štirno. Od je sicer ostalo od 10 steklenic še 7 dobro potopljenih, katerim se bodo letošnje pridružile v gajbici najdeni v morju pri Rovinju.

This slideshow requires JavaScript.

Lep vinarski pozdrav iz zasnežene Štajerske!