GreX in Lea sta se vzela

Lepo pozdravljeni dragi bralci in bralci ter bralke, zopet se vam oglašam po nekaj malega časa in sicer tokrat z namenom, da vam sporočim, da sta se vzela GreX (brat) in Lea. Dogodek se je zgodil preteklo soboto, jaz pa sem bil najsrečnejša priča. Namreč zelo sem se veselil tega, da sem lahko neomejeno trobil z GreX-ovim vozilom. Bilo je zares odlično, saj je celoten dan potekal praktično brezhibno.

Pa pojdimo od začetka. Pred približno dvema mesecema sta se oba omenjena odločila, da se bosta vzela in takrat me je tudi GreX povprašal ali bi bil njegova priča. Ko sem ga sam vprašal kaj bom moral narediti mi je odgovoril: “Samo zraven moraš bit in se enkrat podpisat.” No po natančnejšem opisu je nastal naslednji listek:

 

20141029_210409

Po zgornjem seznamu se je vse skupaj torej pričelo nekje ob 11:30, nektari so sicer prišli že bolj zgodaj. Midva z GreX-om pa sva se lotila dela že kar ob osmi uri zjutraj. Okrasila sva cerkev, pot od cerkve (glavne ceste) do neveste in nevestino hišo. Prav tako sva peljala okrancat avto od ženina (GreX-a), sam pa sem dobil ultra hitro šolo vožnje Kie (preveliko elektronike).

20141025_082728

Med okraševanjem cerkve sva na eni izmed zadnjih klopi zasledila tudi listek z napisom RESNICA in na drugi strani prečrtano LAŽ. Verjetno je to sporočilo “gledalcem” med mašo župniku, da se je kaj zlagal. Morda!

20141025_093747

Najprej je torej sledilo slavje s piškoti, nato sta se vzela uradno in po tem zopet slavje s piškoti. Za tem cerkveno s slavjem s piškoti in na koncu še žur s piškoti. Piškotov torej ni manjkalo, saj jih je nekaj ostalo tudi za naslednje dni. No nekateri so jih do danes že pojedli, a pri nas jih je še nekaj (vabljeni na pomoč!). Sam sem se kot zavzet štajerc raje lotil alkohola, ki sem ga denimo iz uradne poroke hitro pospravil in raztalal med svate.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

 

Pozabiti ne smemo GreX-ovih zvestih prijateljev in seveda tudi Leiinih ne, no pa tudi en zelo dober moj se je našel poleg. Aja, pa še muzikanta sta uštimala, pohvalno!:
OLYMPUS DIGITAL CAMERAJaz si nisem mogel pomagati, da ne bi stopil med mlado poročenca in tako poskrbel za meni najljubšo fotografijo, kjer se vidi, da smo se vsi zelo prijetno nasmejali:
OLYMPUS DIGITAL CAMERAGreX in Lea, želim vama srečno in imejta se rada do konca svojih dni vsaj toliko kot na dan vajine poroke. Pa ne vem Lea zakaj si rekla ja, če pa sva se zmenila, da boš rekla ne, da lahko hitreje končamo? Nas je morala pač malo namatrati, vztrajali smo namreč kar do štirih zjutraj. Bilo je lepo, lepa poroka, pridna mladoporočenca in fantastični priči. Malo za šalo malo zares, vendar bilo je lepo. Za konec še nekaj fotografij v galeriji in lep porokarski pozdrav do prihodnjič!

Posted in Razvedrilo | Tagged , , | Komentiraj

Teden dni v Bosni

Lepo pozdravljeni dragi bralci in bralci ter bralke,

tokrat se vam oglašam nekoliko bolj zgodaj, oziroma s hitrejšim odzivom in sicer z razlogom, da objavim nekaj fotografij iz Bosne, kjer sem se mudil pretekli teden. Tudi tokrat sem bil v Bosni službeno, kjer sem vsako noč spal v drugem hotelu in v drugem kraju. Prepotoval sem skoraj celo Bosno od banjakuške regije, tešanjske regije, travniške regije do gradačanske regije. Namen obiska je bil službeni, torej predstavitev novosti, novitet Mitutoyo in predvsem prenosa podatkov iz meril na osebni računalnik (žični in brezžični). Zadeva je uspela, predvsem v Travniku, kjer se je zbrala tako rekoč elita meroslovja Bosne.

20141016_093334

Vedno vam predstavim hotele, no tokrat bom zapisal zgolj to, da je bila to vena velika žalost. Le na zadnji lokaciji, v Gradačacu lahko pohvalim hotel, vilo (Vila san), ki je bila vsaj dokaj mirna za kvaliteten spanec. Vse povsod drugje pa žalost, ponekod niti ne očiščen WC, šamponi kar literski, odnos preveč domač in tako dalje, ampak ok, to je pač Bosna.

20141017_074252

Omeniti velja tudi zanimivo leseno hišo s kaminom na sredini. Kamin je bil doličen in se ga kar nisem mogel nagledati. Celotna hiša, oziroma gostilna pa je bila opremljena tudi s številnimi živalmi, seveda ne živimi. Fotografiej zopet povedo več kot tisoč besed, zato galerija:

Lep bosanski pozdrav do prihodnjič.

Posted in Potovanje | Tagged , , , , , , , | Komentiraj

Mercure hotel Nemčija – Neuss

Lepo pozdravljeni dragi bralci in bralci ter bralke,

zopet se vam oglašam, da vam na kratko predstavim svoje bivanje v enem izmed hotelov. Kot sem že poročal, sem bil pred nekaj tedni v Nemčiji in sicer bolj natančno v Neussu, kjer sem teden dni bival v hotelu Mercure. Sicer fotografije povedo več kot tisoč besed, a na kratko hotel je odličen. Vsekakor vreden svojega denarja, bivanje vrhunsko, hrana prav tako, torej nimam pripomb. Le vse nekadilske sobe so bile zasedene, zaradi česar sem moral najprej dobro prezračiti zakajeno sobo, ampak za nekatere je to prej prednost kot slabost.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Zakaj sem bil v Nemčiji. Službeno kot vedno do sedaj in sicer pri Mitutoyo Europe. Mogoče še primerjava s hotelom pri Mahru, v Gottingenu, ta v Neussu je bil res boljši in bolj miren, prava lokacija ter višji standard. Na avtocesti pa sem poleg že zadnjič pokazanih fotografij videl tusti Zatavo 750, verjetno za Nordshliefe.

V Nemčiji so sicer evropske plače, a na drugi strani balkanske cene. V tgornji galeriji lahko namreč opazite tudi račun za pizzo in sok, ki stane 20% manj kot denimo pri nas na Balkanu. Dodal pa sem tudi nekaj fotografij Neussa in okolice.

Lep hotelski pozdrav do prihodnjič.

Posted in Potovanje | Tagged , , | Komentiraj

Bruno, Radio Capris in predvolilna fešta

Lepo pozdravljeni dragi bralci in bralci ter bralke, zopet se vam oglašam nekoliko hitreje kot mi je to v navadi (sem vam že napisal, da bom bolj dosleden). No tokrat bom napisal nekaj o volitvah, sicer mi je prav malo mar kdo kje zmaga, ampak naj bo. Veliko ne vem, videl pa sem denimo Jankoviča v Ferrariju, Popoviča v Porscheju, Boosmana črnca (spominja me na Hamiltona) in Kanglerja na kahlico. Znanja imam torej dovolj, ampak bistvo tega prispevka je moj prihod v Lucijo, kjer sem opazil Brunota iz radia Capris.

20141003_200548

V petek zvečer so imeli namreč pri Boosmanu neko prireditev, rečmo ji kar fešto, kjer je Bruno iz Radia Capris govoril šale (vsako jutro jih in kdo ne pozna njegove debele žene Marize, kdo ne ve, da je literat in tako dalje). Pri Boosmanu je bilo ogromno ljudi, nekaj pijanih, nekaj nasmejanih, a vsi smo bili srečni. Zanimivo pa se je pri sosedih, ki so bili kar v banki odvijalo nekakšno elegantno srečanje SMC, ampak tam je bilo ljudi, da bi jih lahko preštel na prste dveh rok.

Da ne bo kdo rekel, da sem se zaradi politike udeležil fešte, nisem se je. Zaradi Brunota sem se ustavil tam in mi ni bilo žal. Zgornji video sicer pove več kot tisoč besed, pa še nasmejete se lahko. Škoda, da takšnih prireditev ni več, ker Bruno je res super. Prav tako pa je škoda, da Mlečko (Brunotov sogovornik) iz Radia Capris ne poskrbi za izdajo zgoščenk jutranjih Brunotovih budnic. Bom pisal na Capris in javim razplet.

Lep brunški pozdrav do prihodnjič.

Posted in Razvedrilo | Tagged , , , | Komentiraj

Sobotno jadranje

Lepo pozdravljeni dragi bralci in bralci ter bralke, zopet se vam oglašam, da vam podam nekaj jadralskih dogodivščin. Tokrat sem se odločil, da ne bom veliko dolgovezil, delal nekih fotk in podobno, ampak bom enostavno posnel video. V videu vidite, da sem lepo užival v vetru in soncu, ter seveda ob glasbi radia M2o.it, hvala Andrej Grego za CD. Sicer mi ga je dal že pred leti, ampak še vedno ga rad vrtim, obožuje pa ga tudi Kristijan, zelo dober prijatelj in nekdanji sosed v marini.

S Kristijanom sva se dobila tudi danes na kosilu, še pred tem pa je prišel do barke, kjer se ravno temu komadu iz videa nisva morala upreti. No ja upreti se mu nisva morala niti na Bonaci, a to je že druga zgodba, ki je bila zanimiva prejšnjič. Video pove več kot tisoč besed, zato:

Na videu lahko opazite tudi novo pridobitev – navigacijo Raymarine. Kupil sem jo od dobrega prijatelja Polanca, ki je za njo zares odlično skrbel. No sicer jo imam že nekaj časa, a ni bilo pravega časa za vgradnjo. Sedaj sem dal narediti podstavek v obliki kajle in nanjo navigacijo, zadaj na ograjico pa sem namontiral anteno. Zadeva deluje, le nekoliko laže, ko sem na privezu, kaže, da sem na morju. Točnost me ne moti, saj se mi gre za približno pozicijo, kakokroli že, zadovoljen z navigacijo, odlično.

20140928_14055520140927_180011

Lep jadralski pozdrav do prihodnjič.

Posted in Jadranje | Tagged | Komentiraj

Bonaca

Lepo pozdravljeni dragi bralci in bralci ter bralke, zopet se vam oglašam po nekaj malega časa in sicer zaradi Bonace. Ne brezveterja, ampak sejma Bonaca, ki se je pretekli vikend odvijal v portoroški marini. Sicer sam sejem ni bil nič posebnega, so pa organizatorji lepo zbrali pod eno streho navtiko, karavaning, motoriste, elektriste, jadralce, motornjake, mobilne hiškarje in nožne užitkarje.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Namreč velik poudarek je bil na karavaningu, saj se je predstavilo kar nekaj različnih proizvajalcev, ki so zavzeli večji del razstavnega prostora. Ogledal se si kar nekaj avtodomov, a še najbolj so me navdušili pri Tabbertu. Menim, da je bilo absolutno premalo navtike, predvsem jadralnih bark, je pa zato zelo dober prijatelj Kristijan, nekdanji sosed v marini našel primerno motorno barko zase in se z njo tudi zapeljal. Na koncu sem ga tudi jaz, a z jadrnico, jadra so namreč še vedno najboljša.

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

V spominu so mi ostali tudi motorji, predvsem čoperji in pa tudi nekaj električnih motorjev ter električna kolesa in seveda tudi električna vozila. Omeniti velja avanturiste, ki se odpravljajo s kolesi, peš ali z motorjem na jug Tunizije in to za kar 13 dni, na dan pa naredijo od 20 do 50 kilometrov (okvirno) – zanimiva dogodivščina. Poleg vsega pa ne gre pozabiti niti policijskega obiska, a tokrat zgolj bencinske črpalke, več pa v spodji galeriji.

Lep bonacasti pozdrav do prihodnjič.

Posted in Jadranje, Potovanje, Razvedrilo | Komentiraj

Brezskrbno 200 km/h

Lepo pozdravljeni dragi bralci in bralci ter bralke, zopet se vam oglašam in sicer tokrat z razlogom, da na kratko opišem svojo ponovno dogodivščino iz nemških avtocest. Prejšnji teden sem bil namreč službeno v Neussu, kakšen in kater hotel se imel drugič, tokrat pa raje nekaj o poti gor in dol. Vsi se vedno pritožujemo nad našimi avtocestami, severni sosedje imajo tako vsaj po ustnem izročilu boljše.

Moje izkušnje do sedaj so bile, da so avstrijske avtoceste sicer dobre, a drage. Ne zaradi kazni katere imajo, ampak zaradi raznih tunelnin, mustnin in konec koncev imajo oni tudi zelo drago gorivo, ter poleg še vinjeto. Že nekajkrat sem bil v Gottingenu, do kamor me je po Nemčiji vodila bi rekel odlična in hitra avtocesta, a tokrat do Neussa je vse skupaj potekalo vsaj po Nemčiji vse bolj v stilu gradbišča – po slovensko.

Nemška avtocesta je bila pretekli teden eno samo gradbišče, poleg vsega pa je vsaj sever Nemčije napolnjen s prometom. Gneča je torej neizbežna in kljub velikim hitrostim (neomejena hitrost na nekaterih delih) sem se na 1100 kilometrov dolgi poti vozil povprečno le s 110 km/h. Velik del poti sem pripeljal z okoli 200 km/h, mislim, da sem pri Golfu našel zgornji limit 210 km/h in še to kadar sem se peljal navzdol. Kar se statistike tiče velja še omeniti, da je moj edini postanek v eno smer znašal nekje 20 min in sicer za dolivanje nafte in praznjenje mehurja.

Ko smo ravno pri praznjenju mehurja, velja omeniti, da je bil na avtocesti tak zastoj, da je večkrat po 20 km vse stalo in sem si praznjenje mehurja privoščil kar na avtocesti sami. Zaradi številnih »postankov« zaradi gneče je bila tudi zgoraj omenjena povprečna hitrost relativno nizka. V Sloveniji sicer znaša nekje 90 km/h, a, če gledaš, da se v Nemčiji voziš tudi 200 km/hm, bi pričakoval višjo.

Kakorkoli že zanimivo pri 200 km/h je to, da nimaš občutka, da delaš kaj narobe, avto se pelje kar solidno, vendar pa nisi najhitrejši. V Nemčiji namreč na avtocestah vladajo BMW-ji in Mercedesi, katerih je »kot dreka.« VW je sicer tudi kar nekaj, Opli pa so v manjšini, da kakšnih drugih ne omenjamo. Zanimivo pri omenjeni relativno visoki hitrosti je tudi to, da se ljudje kar hitro umaknejo, če vidijo, da si hitrejši od njih, še bolj pa je potrebno biti pozoren na tiste zadaj, ki prihajajo s kakšnimi Lamborghiniji in podobno. Ti so namreč tako hitri, da tudi z več kilometri zaostanka pridejo do tebe kot bi mignil.

Nazadnje sem v okolici Minhna, ko sem se vračal na prehitevalnem pasu vozil za enem Avstrijcem, ki se ni želel umakniti za nič na svetu. Tokrat pa sem naletel na podobnega in ga prehitel kar po desni (to naredim večkrat in to kljub temu, da vem, da ni najbolj prav, ampak nekateri pač zavzemajo strateške položaje kot, da so zlati). Nemške avtoceste so torej hitre, a vsake nekaj 10 kilometrov jih gradijo, vsake nekaj 10 kilometrov je zožanje, kjer pas zoožajo tudi na 2m, kar je absolutno premalo. Prometa je ogromno in to kljub trem in ponekod štirim pasom premalo. Na kratko rečeno, glede na moj zadji obisk pri Švabih je to katastrofa.

20140913_122659[1]

Roko na srce, povsod je potrebno infrastrukturo obnavljati. Tudi Nemci morajo svoje avtoceste, opazil sem, da jim gre kar hitro, a celotno zahodno Nemčijo jim pa res ne bi bilo potrebno razkopati. No ja, asfalt imajo ponekod še iz prejšnjega tisočletja in je videti že povsem na koncu, morda pa je tega tudi potreben. Kar se tiče obnove naj še povem, da sem na enem sicer ne preveč dolgem odseku videl tudi to, da so vzeli celotno cestišče ven in na novo naredili temelje, ter sedaj polagajo asfalt, zanimivo in nikoli videno v Sloveniji.

Kakorkoli že, trenutno se mi zdijo slovenske avtoceste boljše, a nikakor hitrejše, saj imamo na številnih sicer hitrih odsekih prenizke omejitve. Lahko bi recimo kje omejitve dvignili na 150 km/h in ponekod tudi dodali kakšen pas, ter na več delih za tovorna vozila rezervirali le desni pas, ter jim prepovedali prehitevati, ampak mi smo pač smetana Balkana.

Že večkrat sem v Nemčiji opazil, da se ljudje hitro umaknejo, če je nekdo hitrejši od njih. Tudi tisti zadaj so zelo strpni, ampak še vseeno me je presenetilo to, ko je nekdo zapeljal sicer narobe in pri tem ni imel prednosti, pa ga je predse sicer vozilo s prednostjo sputilo in to brez kakšnega trobljenja. Pa tudi, ko nekdo vidi, da bi ti rad zavil, zmanjkuje ti recimo časa, da bi to naredil, ti dajo prednost. Pri nas kaj takšnega ne vidiš. Ko sem prišel v Slvoenijo, takoj čez mejo mi je že ena ženska blinkala, ne vem zakaj, ampak sam sem jo povsem normalno prehitel – pač Balkan. V Nemčiji je torej na cesti vsak nekaj vreden in nihče več od drugega, neprecenljivo.

20140913_134423[2]

Lep hitrostno-gradbinski pozdrav iz nemških avtocest.

Posted in Potovanje | Tagged | Komentiraj