Iz Slovenije vrgel dva poljska begunca

Lepo pozdravljeni dragi bralci in bralci ter bralke, zopet se vam oglašam, da napišem kakšno zanimivost za vas. No tokrat bom poizkušal čim bolje opisati kako sem iz Slovenije vrgel dva poljska begunca. En dan, ko sem se peljal iz Ljubljane sem videl kako sta dva štopala. Bila sta videt dokaj normalno in sem jima ustavil. Napis je bil, da gresta za Novo mesto, pa dobro naj jima bo in gremo.

Med potjo sta povedala, da sta iz Poljske. Sam sem se moral ustaviti še pri eni stranki, počakala sta, potem pa naprej. Ustavili smo se še na sladoledu v Šentjerneju, pogledali otok – Kostanjevica na Krki, nato pa sem ju po hitrem postopku teleportiral do Hrvaške meje, kjer sta pobrala šila in kopita, ter zapustila Slovenijo.

Kar se mene tiče sicer ostalih beguncev nisem videl tavati po Sloveniji. Slišal pa sem, da so se že primajali do Nemčije. Kar naj ostanejo tam, mi pa bomo najprej poskrbeli za Slovence! No ta dva Poljaka pa greta v Sarajevo, v Bosni bosta predvidoma dva tedna, potem pa z ostalimi begunci nazaj na sever. Srečno pri potovanju.

Lep begunarski pozdrav do prihodnjič.

Morski ulov

Lepo pozdravljeni dragi bralci in bralci ter bralke, zopet se vam oglašam glede morskih zadev in sicer kot veste je moj dopust že za mano. No med dopustom letos nisem samo jadral, ampak sem se posvetil še vsaj eni otroški ljubezni – nabiranju školjk. Seveda sem malo večji ter starejši kot pa takrat, ko sem jih nazadnje in ravno zardi tega sem nabral nekoliko večje školjke.

Iz fotografije je razvidno, da gre za školjke Veliki Leščur, katerega je sicer pri nas prepovedano nabirati. Seveda sem to vedel že pred mojim podvigom, a sam sem prvič školjke lovil, kot drugo pa sem bil na Hrvaškem (tudi tam je to prepovedano baje, saj je eden izmed domačinov lani rekel: “Under the law”). No školjke sem prinesel domov, kjer jih je bilo potrebno očistiti in prekuhati. Prekuhavanje se je pričelo zjutraj, ko sem v gašperčku lepo zakuril in nanj postavil večjo posodo, v kateri so se školjke kuhale čez cel dan.

Seveda sem pri tem zasmradil in zakadil kar nekaj sosedov, a kaj čmo, tako pač je. Školjke sem na koncu še opral v void s pralnim praškom in jih spravil na dile, da se morebiti še kaj razdišijo. Vsaj eno bo dobil Andraž, ostale pa bodo že našle svoje mesto. No poleg Leščurjev, sem nabral tudi nekaj manjših (zgoraj v modri vrečki) in pa v enem izmed Leščurjev je bil ogromen rak, večji kot dve dlani na normalni človeški roki. Žal fotke raka nimam, saj sem bil takrat pod in v vodi. Glede na število bralcev in bralcev ter bralk, bi sicer lahko organizirali eno donatorsko akcijo, s katero bi kupil podvodni fotoaparat in vas zabaval še iz vode, a o tem morda kdaj drugič.

Lep školjkasti pozdrav do prihodnjič.

Menjave šušte na Kristjanovi

Lepo pozdravljeni dragi bralci in bralci ter bralke, zopet se vam oglašam, da malo popestrim dogajanje. Verjetno je že marsikdo nestrpno čakal, kdaj bom napisal kakšno o Kristjanu. Še posebno po včerajšnji najavi, bi po mojem morala nestrpno čakati njegova mama. Namreč Kristjan mi je povedal, da njegova mama redno prebira moj blog, zaradi tega jo tu pozdravlja “povprečen fant”.

No kot rečeno sva s Kristjanom zbrala nekaj šušt in se potopila v bernardinsko morje, kjer sva na njegovi vodni lepotici delala servis. Iz gliserja nama je asistirala tudi Anja, ki je komaj čakala, da dobi nekaj vetra v lase. Namreč, običajna šušta je bila povsem dotrajana in oblečena v alge, zaradi česar je postala trda in neuporabna. No vstavila sva nekaj mojih, začasnih, saj niso tako zelo močne, zato več, a zadeva je delovala. Sicer ni bilo takoj dobro, saj po testu zunaj pred skladišču soli nekaj ni bilo v redu.

Kristjan je takoj videl kaj je, odstraniti je moral še eno staro šušto. Zadeva je špilala in špila še danes. Seveda smo nardili še en giro. Kristjan obvlada, jaz pa sem itak vedno, ko plujem srečen kot majhen otrok.

No Kristjan je po prvi mirni vožnji le pognal gliser in bil je res užitek. Vsi smo bili nasmejani in srečni, ko smo se vrnili v marino. Za tem pa se je začel moj dopust.

Lep šuštski pozdrav do prihodnjič.

Kristjan in Gorazd v elementu

Lepo pozdravljeni dragi bralci in bralci ter bralke, zopet se vam oglašam z morja, kjer smo naredili krstno vožnjo z Gorazdovim gliserjem. Iz slovenskega Monaka – Bernardina smo se odpravili v slovenske Soline. Seveda smo se šli kopati, a najprej je sledila dokaj hitra vožnja, ki bi jo lahko opisal kot vožnja z gokardom.

Po metu sidra, smo se lepo okopali (voda je seveda zastonj na morju) in potem pozno zvečer, ko je sonce že zašlo povratek v Bernardin. No dopust se je dobro pričel, sedaj pa se nahajam že v Hrvaškem s svojo Lenobo.

Sicer zadeva niti ni tako zelo glasna, seveda pa to ni samo veter. Bo pa potrebno Gorazdu uštimat še radio, za kakšen “Lungo mare”.

Lep gliserski pozdrav do prihodnjič.

Menjava ograjice in slovenske zastave na Lenobi in nov vuzek v marini

Lepo pozdravljeni dragi bralci in bralci ter bralke, zopet nekaj z morskih strani Slovenije. No kot vemo marina Portorož na svoji Facebook strani uporablja tudi mojo fotografijo, kjer se vidi kar nekaj raztrganih zastav (SLO, modra in Morjeplovec), sem se odločil, da zamenjam vsaj slovensko, Staro sem fliknil dol in jo spravil v nek kot, če bo morebiti še kdaj prišla prav, novo pa napacal gor in jo lepo zvil, da je ne raztrga ob moji hitrosti jadranja.

Poleg sem zamenjal tudi eno stran ograjice, kjer sem napeljal nov štrik, saj sem prejšnjega vtrgal zadnjič na regati. Šlo je 20 metrov štrikca in kakšna ura dela za vse skupaj z menjavo zastavice. V planu pa je še druga stran in če bodo v marini dobrodelni, lahko menjam še modro zastavico, glede na udeležbo na regatah in pisanje blogov, ter promoviranje portala Morjeplovec, pa bi lahko dobil tudi to zastavico, mar ne?

No na zgornji sliki pa se vidi tudi, da sosednaj barka manjka. To je nekdanja barka od Kristjana, katero je lastnik končno pričel uporabljati. Potreboval je kar pol leta, ampak ok, se je vsaj resno lotil in obnovil prednje jadro, dodal ograjico, namontiral zavese in prebarval pasarelo (dal je novo) na rumeno, kar je mimogrede tudi barva mesta Modena (Ferrarijev rojstni kraj). No v marini nas je pričakal tudi nov vuzek, saj je star že popolnoma hin, a nov ni nič manj glasen, saj so nanj namontirali premala kolesa.

Lep ograjarski pozdrav do prihodnjič.

Odličen vikend jadranja (več kot 15 ur igranja z jadri)

Lepo pozdravljeni dragi bralci in bralci ter bralke. Pretekli konec tedna je bil odličen. Že v petek sem kot navadno prišel v Lucijo, se naspal do sobote zjutraj, ko sem odrinil v neznano. Dvignil sem jadra in se prepustil vetru. Sprva sem jadral le z glavnim jadrom in genovo, bilo je odlično. Barka je kar drvela in sekala morje kot kakšen torpedo.

Bil sem zares hiter in užitek je bil nepopisen. Verjetno je bil to najboljši jadralski dan v zadnjem obdobju. Zapustil sem piranski zaliv in se odpraivl na odprto. Ko sem pogledal naokoli sem videl Crveni Vrh, malenkost Portoroža, Piran, Strunjan, Izolo, Koper, Trst, Gradež, Lignjano in verjetno še kaj. Po nekaj urah, verjetno kake štiri ali pet ur sem se odločil obrniti, bil sem res sredi ničesar, kar obožujem in z vetrom v krmo sem bil nekoliko prepočasen, zaradi tega sem uporabil še spinaker.

Letel sem “kot sneta sekira” in bilo je zares odlično. Kot bi mignil (ko ti je lepo, gre čas zares zelo hitro), sem se narisal pod piransko cerkev in hitro zložil spinaker, ter obrnil nazaj na odprto. Po nekaj urah sem zgodbo ponovil, a tokrat sem se zapeljal znašel pred portoroško marino. Fantastičen dan za jadranje se je končal ob breskovem soku in pršutu na pizzi.

Nedeljski dan je bil skoraj podoben, le, da v začetku ni bilo vetra, nato pa vse več in več. Nekako sem se dokopal najprej do oceanske boje, se pričel vračati in nakar je prišlo najhujše – zmanjkalo je vetra. Bilo je namreč nekoliko oblačno, kar pa sem izkoristil za kuhanje juhe (piščančje), ki je zelo teknila. Med jedjo, oziroma med pomivanjem posode je pričelo zopet pihati in v popoldanskem času, kar poznem sem kot eden redkih dobesedno letel po piranskem zalivu.

Ali mi jadranje veliko pomeni? To je moje življenje, ki ga ne bi zamenjal za nič na svetu. Pred nekaj meseci je prišel čas, ko sem že skoraj prodal barko, a takrat na srečo dva junaka z denarjem “vrgel” s premca in od takrat dalje je Lenoba moja in skupaj bova preživela še mnogo lepih vikendov, no danes zgodbo vsekakor ponovim (morda še skupaj s kakšno brhko deklino, no ja morda bom pa spet sam).

Da ne bom užival samo jaz, vas povabim k ogledu videa, ki sem ga posnel pri sobotnem jadranju ob izhodu iz piranskega zaliva:

Lep jadralski pozdrav do prihodnjič!